Najina Zgodba

Sva v parku,
Sva sama...
Le noč je nad nama
In klop, kjer spoznal sem te jaz.
Je najina zgodba
Vsem že poznana,
Ne vejo pa kaj sva midva.
Se spomniš tisti ples,
Peljala si me do nebes.
Sem delal se, da plešem,
A ne znam.
Le ti iz mene znaš zbuditi moj
Najboljši jaz, a kaj ko ti pokazati ne znam.
Spet spomin mi vrne se k njej tja
Na dravski most, tam sem prvič rekel:
Mam te rad.
Res težko je, če ne veš kaj mir je, ka
j norost, a tam za vedno js ostal bom mlad.

Če padeš v moje naročje, vedi da zate sem tu. Za
upaj skrivnosti in želje, naredi to brez sramu.
Zaupati vedno težko je, a vem da ti zlomi srce:

Predstavljat si nekoga, ki ljubiš ga, da drugi dal svoje je ime.

Se spomniš tisti ples,
Peljala si me do nebes.
Sem delal se, da plešem,
A ne znam.
Le ti iz mene znaš zbuditi moj
Najboljši jaz, a kaj ko ti pokazati ne znam.
Spet spomin mi vrne se k njej tja
Na dravski most, tam sem prvič rekel:
Mam te rad.

Res težko je, če ne veš kaj mir je, ka
j norost, a tam za vedno js ostal bom mlad.

Tudi najlepši dan spremeni se v temno noč.
Kaj če kazale zvezde ne bodo nama pravo pot.
In če sama brez izhoda boš, jaz bom ljubil te.

Spet spomin mi vrne se k njej tja
Na dravski most, tam sem prvič rekel:
Mam te rad.
Res težko je, če ne veš kaj mir je, ka
j norost, a tam za vedno js ostal bom mlad.