Dar govora

Dolgo pričakovani debi, da se predramite vsi
V tej razpravi, obelodanim kdo je pravi MC
Ko tak mladi stremim, k temu da zrušim stari režim
Med razprodanimi, edini ki v naravi živim
Pred ostalimi, stojim na idealih intelekta
In možganskih celicah, ki vam jih palim od začetka
Ne šalim se o spletkah, so nastali v epruvetkah
Mi garali smo, da sekte bi pregnali ven iz etra
Iz povzetka, teh besed potegni nauk
Brez dosežka vrha lestvice, pa veš da mam prav
Ko povsem brez težav, vcepim misli v vrstice
Da bi s tem tebi dal, povod k iskanju resnice
Premišljen, ko pišem, to kar hocem da slišite
Brez kinte, pičke, avta in izbočene mišice
So zložene kitice, kot nitke dnkaja
Prepletene z užitkom obiskanega raja

Z navdihom navdajam, vsakogar ki dovoli mi
Da se zlajam, ko termine po liniji prevajam
Izhajam, iz sebe, ven izdajam kar teži me
Cvetim, s polno paro, ti prodajaš prazne rime
Jaz blestim, kot utrinek, ki nezmožen je ugasnit
Osnovno komuniciranje in vodenje v praksi
Zmožen je pa, marsičesa, s temi peresi
Tok antistresa, seva do oddaljenih nebes
In opeva, prikriti sloves, razvpitih potez
Razodevam, da me boli, kar majo kritiki čez
Za povedat, od dneva, ko se začnem zavedat
Da uspevam, brez podpore kot takšne, dosegam
Kar potrebe, zahtevajo, čez mere jih presegam
Ne sledim simbolom vere, ko zmeren vnjih posegam
Prisegam, na lastne oči in ušesa
Iz česar, črpam vir teh mračnih energij
Ki pretresajo, iz podtalnega obupa
Hook razfukam dosti boljše kot kapitan kljuka
Ozdravim vas strupa, ki pljuje po valovih, tega hrupa
Ko kujejo se novi slogi tukaj
Mnogi še bi dvomili, ko z glavami v luknah
So obsodili na zlom, pa so se motili
Ker sn točno toti lik, ki med miljon stotimi
Namoči stih, v stoodstotni alkohol da poči jih
Z močnimi panči, na sočni substanci
Pa grešite tam, od koder ste nekoč bli natančni
Moj slog renesančni, kot novo rojstvo uma
V relevanci, nano tehnološkega izuma
Ko izločim se, iz analognega šuma
Ker izstopam nad ostalimi iz drobnega razuma
Nad ognjem poguma, me dviga vroči veter
In od dneva ko me slišal je, nikdar ne joče peter

Nočem v eter, hočem podij in množice
Da raztrobim, kam v tej zablodi jih vodite
Obsodim, ovce na tisočletno izgnanstvo
Na dan ko, mesija dobi istovetno poslanstvo
Poznam pot, tako prebrodim, vse ovire
Brez da stranpoti obiram, ker me vodi tok izviren
Nemiren, kot vode teh brzic, brez izbire
Pa derem čez slapove in vrtince domišlije
Teh vrstic, ko izlijem jih na list, oživijo
V resnici smilijo se mi MCji, ki ne doživijo
Kar doživljam, s to vizijo, ko mnogi spijo
Na kakovosti, zgolj mižijo v zmoteni razsodnosti
Ko folk deli ugodnosti, jaz si višam ceno skoz sposobnosti
Da utišam sceno - zvok podobnosti
Bog v podrobnostih, prebiva nedostopen
Miselno odsoten, da se zdi vam mizantrop
Neodločen, o tem če bi vam dal kar hočete
Spoznal dar govora in vsak dan tolče ven
Flow skaljen kot jeklo katane
Nastane v plamenih tega pekla izbranec
Poreklo balkanec, vrhunsko vino toči, od
Betlehema do Ljubljane, kimajo navzoči po
Taktu, logično, spontano in naravno
Z melodično predstavo, se proslavo enostavno
Znamo, kar je glavno, imamo komptence
Jebeš slavo, ko zmagam, brez prave konkurence
Za lastno zabavo, ko spravim vas pod sence
Dejanskih titanov, pisalnosti slovenske