Dilema

V mestu sanj ki jih nihče ne sanja
Se klanjaš v zahvalo te uči obžalovanja
Ko poganjaš korenine, v ta nerodovitna tla
Za trenutek miline, ampak sreča bo hitro šla
Ko več ne čutiš tišine, četudi zmeraj ti sledi
V vse nebesne smeri, izgubljena vera v ljudi
Zdelan do kosti, sameva ker ne najde povezave
Praznina zeva, težke so težav polne glave
Le da zdrav in ploden ostaneš, ta boj za obstanek
Ko mrhovinar mane si roke za tvoje organe
Obsojen na plamen, gorijo na grmadi ko pogani
O pravici, ko predavaš matematiko podgani
Mi smo s takimi obdani, in začuda še stojimo
Lačen kruha, da dvanajst ur truda za drobtino
V to pofukano rutino, ki krivi nam hrbtenice
Mi smo tukaj da živimo, ne da vi na nas živite

Dnevna dilema, če je bolje da izginem
Obkoljen s temi sencami, platonove votline
Odmislim bolečine, ko ne morem iz globine
In pretvorim to v gorivo, samo volja še drži me
Večna dilema, če je bolje da preminem
Obsojen na depresijo panonske kotline
Odložim kar teži me, ko ne morem iz globine
In pretvorim to v strelivo samo gobeč še drži me

Še drži me
Nad gladino, mi smo splavali v plitvino
In premagali ovire ko ste stavili na plimo
Da vzpostavimo režim, ko se dim razkadi in prah poleže
Če želiš rezino kruha, gladko režem
Radoveden, kje je ped zemlje, kjer se lahko vsedem
Tu še leč nemreš, in če ti ne ješ boš sam pojeden
Ko vam postrežem le surovo resnico
Še vedno isti šit bi spito, če bi dobo sedmico
Na soci sn isto, človek tisočstotih poklicov
Pa delam toti šit, dok me niso strosli čez britof
Ne prosim za milost, ker prostovolno hodim po rezilu
Če pozdravim kogar domorodci gonijo v preziru
Vodijo v prepiru, v resnici sami sebi sodite
Zgodbice na papiru, laži si ponovite
Samo sebi škodite, ko blodite po stranpoteh
Vase prepričani, sabo nosite ta strah v očeh

Dnevna dilema, če je bolje da izginem
Obkoljen s temi sencami, platonove votline
Odmislim bolečine, ko ne morem iz globine
In pretvorim to v gorivo, samo volja še drži me
Večna dilema, če je bolje da preminem
Obsojen na depresijo panonske kotline
Odložim kar teži me, ko ne morem iz globine
In pretvorim to v strelivo samo gobeč še drži me